9. Preostali 1%

Pravzaprav ve� kot le 1%...

9.1 Arhiviranje datotek: tar in gzip

Programa tar in gzip sta standardno uporabljana programa za arhiviranje in stiskanje datotek na Unixu. Prvi slu�i za izdelavo arhivov -- podobno kot PKZIP na DOS, le da arhiva ne stisne. Nov arhiv ustvarimo takole:

$ tar -cvf <arhuvska_datoteka.tar> <datoteka> [datoteka...]

Iz arhiva izlu��imo posamezno datoteko ali ve� datotek:

$ tar -xpvf <arhivska_datoteka.tar> [datoteka...]

Vsebino arhiva izpi�emo z ukazom:

$ tar -tf <arhivska_datoteka.tar> | less

Arhiv (ali kakr�nokoli drugo datoteko) lahko stisnemo s programoma compress ali gzip. Drugi je novej�i in precej bolj u�inkovit pri stiskanju, zato uporabo prvega odsvetujemo.

$ compress <datoteka>
$ gzip <datoteka>

Rezultat je stisnjena datoteka, ki ima bodisi pripono .Z (compress) ali .gz (gzip). Nobeden od njiju ni arhivski program in stisneta le po eno datoteko naenkrat. Stisnjene datoteke razpnemo z obratnima ukazoma:

$ compress -d <datoteka.Z>
$ gzip -d <datoteka.gz>

Ve� o enem in drugem preberite v priro�niku.

Obstajajo tudi programi unarj, zip in unzip. Slednja sta povsem zdru�ljiva s parom PKZIP/PKUNZIP. Arhivske datoteke s pripono .tar.gz ali .tgz so v svetu Unixa enako pogoste kot datoteke .ZIP v svetu DOS. Gre za datoteke, ki so bile najprej arhivirane s programom tar, zatem pa �e stisnjene s programom gzip. Vsebino stisnjene arhivske datoteke si ogledamo tako, da progranu tar dodatno podamo �e izbiro -z:

$ tar -ztf <datoteka.tar.gz> | less

9.2 Name��anje dodatnih programov

Najprej: name��anje dodatnih programov je delo sistemskega skrbnika. Ve�ina programskih paketov za Linux se razpe�uje kot arhiv .tar.gz. Arhiv navadno vsebuje podimenik z imenom programskega paketa, ta pa vsebuje vse datoteke in eventuelne podimenike. Dodatne programe navadno name��amo v imenik /usr/local. Arhiv razpakiramo z ukazom:

# tar -zxf <arhiv.tar.gz>

Navodila za namestitev so navadno v datoteki README ali INSTALL. Dostikrat je programski paket na voljo le kot izvorna koda, kar pomeni, da ga morate najprej prevesti. Dostikrat gre to enostavno z zaporedjem ukazom ./configure, make in make install. Seveda potrebujete prevajalnik gcc ali g++.

Drugi arhivi morajo biti razpakirani iz korenskega imenika /; tak�ni arhivi so recimo Slackware (.tgz). Spet tretji ne vsebujejo podimenika, ampak se datoteke razpakirajo kar v trenutnem imeniku. Vedno je pametno prej z izbiro -t izpisati vsebino arhiva, preden ga z izbiro -x v resnici razpakiramo.

Paketi za distribucije Debian, Red Hat in Caldera uporabljajo lasten arhivski format; prva .deb, drugi dve .rpm. Posebno drug format je precej raz�irjen; tak�ne pakete namestimo enostavno z ukazom:

# rpm -i paket.rpm

9.3 Nasveti brez katerih ne gre

Avtomati�na dopolnitev ukazov: pritisk na tipko <TAB> pri tipkanju v ukazni lupini avtomati�no dopolni vrstico. Na primer, �e prevajate program, gcc precej_dolgo_ime_datoteke.c, je dovolj, �e natipkate za�etek imena in pritisnete <TAB>: gcc prec<TAB> (za�etek mora biti dovolj dolg, da enoli�no dolo�a datoteko; v nasprotnem primeru bo ukazna lupina prikazala vse datoteke, ki ustrezajo pogoju).

Pomikanje nazaj po izpisu: pri izpisovanju na zaslon se dostikrat zgodi, da je tisto zanimivo ravnokar izginilo na vrhu zaslona. Nekaj zadnjih strani izpisa (koliko, je odvisno od grafi�ne kartice) je kljub vsemu �e shranjeno, do njih pridete s pritiskom na tipki <SHIFT>+<PAGE UP>.

Vrnitev zaslona v normalno stanje: �e ste na zaslon s programoma more ali cat izpisali kak�no �udno, recimo binarno, datoteko, je zaslon lahko ostal v neuporabnem stanju. Poskusite na slepo natipkati reset ali pa naslednji niz znakov: echo CTRL-V ESC c RETURN.

Odre�i in prilepi: za znakovni zaslon glej spodaj; v X11 kliknite in povlecite mi�ko, da ozna�ite (pobarvate) besedilo, potem kazal�ek prestavite na �eljeno mesto in pritisnite srednji gumb na mi�ki (ali levega in desnega hkrati, �e imate mi� z dvema gumboma). Obstaja tudi odlagali��e xclipboard (kamor lahko odlagamo samo besedilo); naj vas pri njem ne zmede zelo dolg odzivni �as.

Mi�ka in znakovni zaslon: �e ste namestili paket gpm, gonilnik za mi�ko za znakovni zaslon, lahko z klikom in potegom ozna�ite besedilo, s klikom na desni gumb pa ga prenesete na nov kraj. Deluje tudi prek ve� virtualnih konzol.

Sporo�ila jedra operacijskega sistema: v datoteko /var/adm/messages (ali /var/log/messages) se zapisujejo sporo�ila jedra, vklju�no z izpisom ob zagonu. Tudi ukaz dmesg je uporaben.

9.4 Kje najdemo programe

�e vas skrbi, kje boste na�li nadomestila za svoje stare programe z DOS/Windows, vam svetujemo, da se najprej obrnete na enega od glavnih arhivov programja za Linux: ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux, ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux, ali ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux (vsi so zrcaljeni �irom sveta, tako da poi��ite najbli�je zrcalo). Drug imeniten kraj je stran ,,Linux Applications and Utilities Page`` na http://www.xnet.com/~blatura/linapps.shtml.

9.5 Sladkor�ki

Na Linuxu lahko po�enjate cel kup stvari, ki jih je bilo nerodno, te�ko ali pa sploh nemogo�e izvesti pod DOS/Windows. Tole je kratek seznam; le toliko, da dobite okus:

• Ukaz at omogo�a izvajanje ukazov ob dolo�enem �asu
• awk je preprost, a mo�an jezik za delo s podatkovnimi datotekami (in ne samo z njimi). �e je podatki.dat tabela s podatki, lahko z naslednjim enovrsti�nim program�kom izpi�ete prvo in �etrto polje vseh zapisov, ki v drugem polju vsebujejo niz ,,abc``:

  $ awk '$2 ~ "abc" {print $1, "\t", $4}' podatki.dat
  

• Ukaz cron je uporaben za izvajanje periodi�nih opravil (ob danem dnevu in/ali uri). Glejte man 5 crontab za podrobnosti.
• Ukaz file <datoteka> poskusi uganiti zvrst datoteke (besedilo, program, arhiv ipd.).
• Ukaz find (glejte tudi razdelek Imeniki: vzporedba ukazov) je eden najmo�nej�ih in najuporabnej�ih. Uporablja se za iskanje datotek, ki zado��ajo navedenim pogojem, obenem pa lahko na njih tudi delujemo. Splo�na skladnja ukaza je:

  $ find <imenik> <izraz>
  

  kjer <izraz> vklju�uje pogoje iskanja ter delovanje na najdene datoteke. Primeri:

  $ find . -type l -exec ls -l {} \;
  

  poi��e vse datoteke, ki so simboli�ne povezave, in izpi�e, kam ka�ejo.

  $ find / -name "*.old" -ok rm {} \;
  

  poi��e vse datoteke s pripono .old in jih pobri�e, pri vsaki pa vpra�a za potrditev.

  $ find . -perm +111
  

  poi��e vse izvodljive datoteke.

  $ find . -user root
  

  poi��e vse datoteke, katerih lastnik je root. Mo�nosti je �e veliko, glejte priro�nik.
• Ukaz grep poi��e regularne izraze (seveda tudi enostavne nize) v datotekah. Spodnji primer prei��e vse datoteke s pripono .tex v trenutnem imeniku in izpi�e tiste, v katerih nastopa niz ,,geolo�k*``: geolo�ka, geolo�kega, geolo�kim...

  $ grep -l "geolo�k*" *.tex
  

• Regularni izraz so navidez zapleten, vendar hudirjevo mo�an na�in za iskanje po besedilih. Naslednji regularni izraz, ^a[^a-m]X{4,}txt$ poi��e vse vrstice, ki zado��ajo naslednjim pogojem: za�nejo se z ,a`, temu sledi katerikoli znak razen �rk z intervala a-m, temu sledijo �tiri ali ve� �rk X, in se kon�ajo s ,,txt``. Regularne izraze poznajo vsi spodobni urejevalniki, less, in mnogi drugi programi. man grep vam lahko slu�i kot uvod v regularne izraze.
• Ukaz script <dnevnik> pi�e dnevni�ko datoteko komunikacije uporabnik-ra�unalnik v navedeno datoteko, dokler ne vtipkamo ukaza exit. Uporabno pri odkrivanju napak.
• Ukaz sudo selektivno dovoljuje uporabnikom nekatera opravila, ki so sicer dovoljena samo sistemskemu skrbniku, npr. formatiranje in priklapljanje diskov. Preberite priro�nik za dodatne informacije.
• Ukaz uname -a izpi�e osnovne informacije o sistemu.
• Naslednji ukazi tudi lahko kdaj pridejo prav: bc, cal, chsh, cmp, cut, fmt, head, hexdump, nl, passwd, printf, sort, split, strings, tac, tail, tee, touch, uniq, w, wall, wc, whereis, write, xargs, znew. Preberite ustrezne strani priro�nika.

9.6 Pripone imen datotek in programi, ki jih uporabljajo

Pri imenih datotek ste morda naleteli na celo kopico razli�nih pripon. �e izpustimo nekatere bolj eksoti�ne (datoteke s pisavami in podobno), naslednja tabela podaja, kaj je kaj.

• 1 ... 8: sestavki referen�nega priro�nika (angl. man pages). Uporablja jih program man.
• arj: arhivi, napravljeni s programom arj.
• dvi: izhodna datoteka, ki jo izdela TeX (glejte spodaj). Prika�ete jo s programom xdvi, s programom dvips pa jo lahko odtisnete ali pa predelate v format PostScript (pripona .ps).
• gz: stisnjena datoteka; razpnemo jo z ukazom gzip -d.
• info: hipertekstna datoteka informacijskega sistema GNU texinfo. Prika�ete jo s programom info.
• lsm: datoteka Linux Software Map. Navadna besedilna datoteka z opisom programskega paketa.
• ps: datoteka v formatu PostScript. Prika�emo ali odtisnemo jo s paketom GhostScript (ukaz gs) in, neobvezno, ghostview ali gv.
• rpm: paket Red Hat. Namestite ga z namestitvenim programom rpm.
• taz, tar.Z: arhivska datoteka izdelana s programom tar in stisnjena s programom compress.
• tgz, tar.gz: arhivska datoteka izdelana s programom tar in stisnjena s programom gzip.
• tex: izvorna datoteka za stavni sistem TeX. Namestite paket tex, ki je na voljo v mnogih distribucijah. Paket je precej obse�en. Nekaj �asa je kro�ila okrog distribucija NTeX s pokvarjenimi pisavami, pazite nanjo.
• texi: izvorna datoteka za dokumentacijski sistem GNU texinfo, iz katere lahko pridelamo datoteko .tex in interaktivno hipertekstno datoteko .info. Potrebujete paket texinfo.
• xbm, xpm, xwd: bitne slike. Prikazujete in popravljate jih lahko s programom xpaint.
• Z: datoteka, stisnjena s programom compress.

9.7 Pretvorba datotek

Pri izmenjavi besedilnih datotek med okolji DOS/Windows in Linux pazite na dejstvo, da sistema zaklju�ujeta vrstice na razli�en na�in. V DOS se vsaka vrstica zaklju�i z dvema znakoma, CR/LF (Carriage Return/Line Feed; pomik na za�etek vrstice, skok v novo vrstico), pod Linuxom pa samo z LF. Datoteke z DOS zato na Linuxu izgledajo okrancljane z znaki ^M na koncu vsake vrstice; obratno pa datoteke z Linuxa DOS razume kot eno samo kilometrsko vrstico. Orodja kot so dos2unix in unix2dos prevajajo iz enega formata v drugega.

Za zapis na�ih znakov se uporablja kar nekaj razli�nik kodnih razporedov. Pod DOS se najve� uporablja CP852 ali stari sedembitni standard JUS I.B1.002, pod Windows CP1250, na Linuxu pa ISO 8859-2 (Latin 2). Med razli�nimi kodnimi nabori lahko pretvarjate z orodjem recode.

Pretvorba iz formatov Word ali WordPerfect v navadno besedilo je malenkost zahtevnej�a, je pa mo�na. Potrebujete eno od orodij, ki jih najdete na primer na ftp://ftp.tex.ac.uk. Poskusite s paketom word2x iz imenika /pub/tex/tools/', ali pa katerega od paketov iz imenika /pub/tex/support/.